![LUGOS [navigacijska vrstica]](../../../x/banner4.gif){kind=small}
Roman Maurer
V začetku oktobra je prepustnost interneta spet prestala veliko preizkušnjo. Podjetje Red Hat, tvorec najuspešnejše distribucije Linuxa, je v svojem strežniku FTP javno objavilo vsebino CD-ROM-a z novo distribucijo Red Hat Linux 6.1.
Podjetje RedHat je v svetu Linuxa dobro znano. Zasnovali so sistem programskih paketov RPM in prvi izdali uporabniku prijazno distribucijo, ki omogoča preprosto nadgradnjo programov, prispevali levji delež k sodobno zasnovanem grafičnem okolju GNOME, pri njih pa so zaposleni tudi nekateri glavni razvijalci Linuxa, denimo Alan Cox, David Miller in Stephen Tweedie.
V začetku oktobra so javno objavili prvi CD-ROM svoje nove distribucije Linuxa, ki tokrat nosi številko 6.1. Ta CD-ROM je dovoljeno prosto razširjati, za popolno distribucijo Official Red Hat Linux pa je v tujini treba odšteti od 30 ameriških dolarjev naprej. Cena je lahko tudi višja, če želimo boljšo podporo. V času nastanka tega članka v Sloveniji še ni bilo mogoče kupiti popolnega paketa, zato smo si ogledali le brezplačni CD, ki pa vsebuje skoraj vse, kar potrebujemo.
Namestitveni program je doživel največ sprememb, žal nekatere tudi na slabše. Po novem omogoča namestitev sistema tudi v grafičnem načinu, vendar se nekatere postavke grafičnega načina razlikujejo od tekstovnih. Čemu dva različna programa z dvema uporabniškima vmesnikoma, ki počneta isto stvar? Glavna prednost, ki jo ima grafična namestitev pred tekstovno, je psihološka - bolj pomirjeni smo, če vemo, da je računalnik prepoznal vsaj ločljivost 640×480. Da bo mera polna, je grafično orodje na enem od naših računalnikov tudi ostalo pri 640×480 za ATI-jevo kartico, medtem ko je tekstovni Xconfigurator pravilno sámozaznal in nastavil višjo ločljivost.
|
|
|
| Vrsto namestitve lahko izberemo po svojem okusu. Žal pa se naš okus pogosto izkaže za napačnega. | Grafična namestitev je delno poslovenjena, a angleško-slovensko okolje je včasih bolj moteče od zgolj angleškega. | Vrsto namestitve lahko izberemo svojim potrebam primerno. |
Red Hat Linux lahko od različice 6.1 naprej nameščamo tudi v slovenščini, a žal malce čudni. Nekatera sporočila so ostala na pol prevedena, v grafičnem načinu manjka slovenska tipkovnica, v tekstovnem pa niso vidne črke s strešicami. Stanje ni nič boljše pri drugih jezikih, kar kaže na to, da se pri Red Hatu morda sploh ne zavedajo pasti lokalizacije. Tudi po namestitvi imamo težave z našimi črkami, a tedaj si lahko pomagamo s spisom Slovenian-HOWTO. Če smo namestili paket HOWTO-jev, seveda, privzeto ni obkljukan. Kljub temu bo morda prevod malce omilil težave namestitve.
Med namestitvijo se odločimo, ali bomo namestili delovno postajo KDE, delovno postajo GNOME ali takšen ali drugačen strežnik. Četudi izberemo KDE, nam namestitev vseeno vsili tudi GNOME, ki se celo privzeto zažene po ukazu startx.
Če imamo pri sebi le CD-ROM, nikar ne poskušajmo zagnati namestitvenega programa z njega! Red Hat je že objavil popravke, ki odpravljajo najbolj očitne hrošče. Popravke in navodila za izdelavo zagonske diskete najdemo na domači strani podjetja. Različica, ki je na CD-ROM-u, se na nekaterih računalnikih ne namesti na velike diske, ne omogoča izdelave reševalnih disket med nadgradnjo in nepravilno prepoznava razdelitve NTFS. Kljub uporabi popravkov pa bodimo pozorni, saj sistem privzeto počisti disk in ga rezervira le zase, stare podatke pa izgubimo. Na vprašanje ali naj to stori, odgovorimo nikalno in po potrebi ročno razdelimo disk.
Namestitveni program Red Hat Linuxa 6.1 po novem zahteva vsaj 16 MB pomnilnika (pri 6.0 še 8 MB). Mogoča je tudi nadgradnja s prejšnjih različic Red Hat (vendar ne tudi z drugih distribucij!) Linuxa, ki lahko na sistemih z malo pomnilnika traja nekajkrat dlje od navadne namestitve in v katero nekateri tako ali tako ne verjamemo. Če morate nadgraditi svoj sistem, je zelo priročno, da imate uporabniške datoteke imenika /home na ločeni razdelitvi od sistemskih.
Red Hat sicer priporoča namizje GNOME in ga tudi aktivno razvija. Res je, da je okolje GNOME zasnovano na tehnološko naprednejših temeljih (CORBA, XML, knjižnica GTK+) od KDE, res pa je tudi, da je javnost večinoma sprejela KDE, morda prav zaradi podobnosti z Microsoft Windows. O primerjavi namizij smo že pisali v majskem Monitorju. Trenutno stavimo na KDE, pesti pa držimo tudi za GNOME.
Namizje KDE 1.1.2 je delno že prevedeno v slovenščino, čeprav bi bilo prevod potrebno še malce izpiliti in še bolj prevesti dokumentacijo. Prostovoljci so vabljeni, da obiščejo slovenizacijske strani društva LUGOS in se pridružijo projektu.
|
|
|
| Med ponujenimi tipkovnicami v grafični namestitvi zaman iščemo slovensko. | Privzeto namizje RH 6.1 je GNOME, a dostopni so tudi menuji in programi namizja KDE. | Namizje KDE je delno poslovenjeno. |
Slovenske tipkovnice v KDE nismo našli med ponujenimi, zato smo uporabili hrvaško. Prav tako namestitveni program ni namestil vseh potrebnih slovenskih pisav ISO 8859-2, čeprav so ti priloženi na CD-ROM-u in smo med namestitvijo izbrali slovenski jezik. Slovenske pisave lahko namestimo z ukazom ,,rpm -i *8859-2*`` v imeniku RedHat/RPMS CD-ROM-a.
V sistemu odslej teče jedro 2.2.12, ki velja za predzadnjo preizkušeno stabilno različico. Kljub temu nas na enem od testnih strojev po vsaki zaustavitvi sistema in izpisu ,,The system is halted`` redno osrečuje s sporočilom o ugašanju diskov RAID (ki jih, mimogrede, v našem preizkusnem sistemu sploh ni!), ki mu sledi ,,general protection fault``. Ker se to zgodi po sinhronizaciji in izključitvi diskov in ne vpliva na normalno delovanje sistema, nas ne moti preveč, a le kaže na določeno nedoslednost.
Sistemu je priložen prevajalnik za C++ egcs 2.91.66 s knjižnicami glibc 2.1.2. Ta prevajalnik občutno bolje optimizira kodo in spoštuje standarde C++ kot stari gcc. Žal je jedro Linuxa še vedno napisano v nestandardnem C-ju, ki je bil pisan na kožo staremu prevajalniku in ki zaradi odličnih optimizacij novega prevajalnika lahko deluje nestabilno. Vsekakor novi prevajalnik še ni tako preizkušen, tako da za prevajanje jedra svetujemo dobri stari gcc 2.7.2, ki je, kot pravijo nekateri, ,,tako slab, da kar dela``.
Programske pakete lahko nadgrajujemo in nameščamo s programom gnomeRPM ali s programom kpackage, ki je znan tudi uporabnikom Caldera OpenLinuxa. Seveda lahko to še vedno storimo tudi v ukazni vrstici.
Izboljšano je tudi upravljanje s sistemom, ki je tudi v tej različici večinoma izvedljivo z orodjem linuxconf. To je dostopno v tekstovnem ali grafičnem načinu in celo prek spletnega vmesnika po omrežju. Zelo uporaben je spisek vseh nastavitvenih datotek sistema, v hierarhiji upravljalnih izbir pa je mogoče najti celo filtre proti zasipanju z reklamami.
Novost različice 6.1 je izvrstno orodje za samodejno prepoznavanje nove strojne opreme kudzu, ki po vsakem zagonu računalnika preveri sistem in prepozna dodane zvočne kartice, diske in drugo opremo, ter jih vključi v sistem.
Kupci paketa Official Red Hat Linux 6.1 so upravičeni tudi do podpore in poznejše nadgradnje sistema neposredno prek interneta z orodjem up2date.
Pri učenju sistema si lahko pomagamo z vrsto priloženih knjig, pisanih posebej za Red Hat Linux, ali pa spisov, splošnih vsem Linuxom, ki opisujejo namestitev sistema, prve korake v ukazni lupini in v grafičnem okolju GNOME (tudi s slikami in zgledi). Priložena so tudi dela Dokumentacijskega projekta za Linux (LDP) in referenčni priročnik za Red Hat Linux. Dokumentacija na CD-ju je v obliki HTML, kupci popolnega paketa pa prejmejo tudi natisnjeno.
Poleg samostojne dokumentacije je v vseh programih dostopna še sprotna pomoč.
Red Hat Linux 6.1 ponuja običajno paleto programov za Linux, ki so jih v novi izdaji posodobili kar lepo število. Izboljšani okenski strežnik XFree86 3.3.5 pozna še več grafičnih kartic in monitorjev srednjega in visokega razreda. Na strežniškem področju poleg ostalih mrežnih strežnikov še naprej kraljujeta spletni strežnik Apache 1.3.9 z dodatki za jezika PHP3 in Perl, ter Samba 2.0.5a, ki skrbi za povezljivost v okoljih Windows. Dodana je podatkovna zbirka PostgreSQL 6.5.2 z gonilnikom ODBC in vmesniki za Perl in Python.
Razvijalci se bodo razveselili boljše podpore za C++ in strežnika ORBit 0.4.95, ki je posrednik zahtev po objektih (angl. Object Request Broker) za tehnologijo porazdeljenega računanja CORBA, knjižnic Qt 2.0.1, s katero lahko hkrati pišemo programe za Unix/X11 in Windows NT/9x, in GTK+, orodja za nadzor različic izvorne kode CVS 1.10, pa tudi zadnji krik mode, objektno usmerjeni tolmač Python 1.5.2, ki ga pogosto primerjajo s Perlom, Tcl in Javo. Priljubljeni programerski urejevalnik Emacs 20.4, ki pri nekaterih razvijalcih skorajda nadomešča terminalsko okno, prvič prihaja z uradno podporo za slovenski jezik.
Na voljo je tudi zmogljivo orodje za obdelavo bitnih slik Gimp 1.0.4, ki na Unixu uspešno nadomešča Adobeov PhotoShop. Zahtevnejše operacije v Gimpu, kot je skriptno obdelovanje slik, se lahko naučimo s pomočjo izvrstnega uporabniškega priročnika, knjige v obliki HTML z mnogimi nasveti in bližnjicami.
In zabava? Zimske večere si lahko krajšamo z igranjem kopice simpatičnih igric, predvsem miselnih. Še neuveljavljene glasbene skupine lahko s programom cdparanoia svoje glasbene posnetke delno ali v celoti prenesejo s CD-ja v obliko MP3 in objavijo na spletu kot reklamo ali jih razdelijo oboževalcem, ki si jih bodo predvajali s pripomočkom X Multimedia System (xmms).
Pisarniških programov na tem CD-ROM-u skorajda ni. Ti so pač na ostalih CD-jih z Official Red Hat Linuxom.
Red Hat Linux 6.1 je kljub namestitvenim težavam simpatičen sistem z dobrim rodovnikom in naravna izbira, če te dni nameščate Linux. Sistem je dovolj prijazen, da ga lahko drži na vajetih tudi domači uporabnik, novi okenski okolji KDE in GNOME delujeta dovolj zanesljivo, dokumentacija pa je kvalitetna.
Podjetja lahko uporabijo Red Hat Linux, če potrebujejo razvojno platformo, spletni ali poštni strežnik ali delovno postajo. Jedro 2.2.12 je dovolj stabilno, da bo ostalo eno zadnjih jeder pred različico 2.4, sistem pa lahko nadgrajujemo s programi neodvisnih proizvajalcev.
V oči pa bodejo napake namestitvenega programa. Razumljivo je, da morajo izdajatelji distribucij Linuxa slediti hitremu tempu razvoja, navadno na leto izdajo približno dve distribuciji. Če jih izdajo več, se jim uporabniki naveličajo slediti - če manj, jih pozabijo. Podjetja Red Hat prav gotovo ne bomo pozabili, a včasih se nam zazdi, da so oni malce pozabili na nas ...
Roman Maurer
<roman.maurer@hermes.si>
v reviji Monitor, december 1999
Na spletnih straneh društva Lugos objavljeno z dovoljenjem založnika
Infomediji, d. o. o.